SPOMINI NA ZELENI TEDEN

Zeleni teden: kako naprej?

Imamo veliko publikacij, ki dokazujejo, da je poleg razrednega rednega pouka potrebna in nujna tudi drugačna kakovostna oblika spodbujanja učencev in to nam nudi šola v naravi v zelenem tednu. Mogoče pa je bila ta zadnja oblika Zelenega tedna, kot ga učenci naših šol ne bodo več doživljali, ker so se razmere učenja zaradi koronavirusa zelo spremenile.  Drugi razredi Nižje srednje šole Ivan Trinko iz Gorice so bili na Zelenem tednu v Tolminu od 17. do 22. februarja, tik preden je šola zaprla vrata zaradi COVIDa-19. Profesorji so učence vodili ven na prosto, na svež zrak in skupaj z njimi navdušeno raziskovali naravo, doživljali njene lepote, se v njej sproščeno učili in igrali ter se veselo zabavali. Bivali so v CŠOD domu ‘’SOČA’’ v Tolminu, na stičišču dolin, ki jih obkrožata reki Soča in Tolminka. Učencem so ponudili različne naravoslovne, družboslovne in športne vsebine. Tako so spoznali značilnosti Tolminskega, obiskali so zgodovinske zanimivosti, raziskovali življenje ob vodi in v gozdu. Poleg poglabljanja znanja, neformalno učenje in skupno bivanje sta omogočila učencem tudi krepitev pozitivne samopodobe, samozavesti in oblikovanje identitete. Učenci so tudi reševali moralne dileme v pristnih življenjskih situacijah, kar je najboljša šola za vsestranski otroški razvoj. Vseh skupaj je bilo 45 učencev in pet profesorjev.

Karlo Nanut

Pričevanja učencev

17. februarja smo prišli v Dom Soča, kjer smo spoznali naše učitelje. Potem smo šli v sobe in nato na prvi sestanek, kjer so nam razložili pravila in potek tedna. Po kosilu smo šli na sprehod, da bi spoznali okolje. Videli smo razne vasi in kraje kot Poljubin, Volče, Žabice, Zatolmin in Tolmin. Hodili smo do šeste ure, nato smo imeli kosilo in nazadnje spanje.  V sredo smo se napotili do Dantevjeve jame in do Hudičevega mosta. Zvečer smo dobili dovoljenje, da lahko pokličemo naše družine. V četrtek smo šli peš do Kozlovega Roba, med potjo smo se ustavili pri Tulipanovcu, drevesu z veliko luknjo, kjer se lahko tudi vstopi. Popoldne smo šli pogledat spomenik, v katerem je bilo pokopanih 800 Nemcev. Danes smo imeli orientacijski pohod in smo se igrali puntarske igre, bilo je zelo zabavno. Danes  zvečer je na vrsti ples in si želim, da bo prav tako lepo in zabavno.

Laura Daniela Peteani

V ponedeljek smo prišli v dom in spoznali vodjo uprave. Potem smo šli pripravit sobe, nato smo šli ven, da bi odkrivali okolje. Po kosilu smo imeli uro prostosti. V torek smo se plezali in imeli lokostrelstvo ter igrali namizni tenis. Popoldne smo šli v tolminski muzej, kjer smo videli predmete, ki so jih uporabljali v starih časih. V sredo smo se napotili do tolminskih korit in do Dantejeve jame, kjer smo videli netopirje, pajke in kobilice. Popoldne smo imeli kot aktivnost to, da smo morali začutiti naravo in smo morali objeti drevo. V petek smo imeli orientacijski pohod, hodili smo kar sami brez voditeljev po Tolminu in odgovarjali na vprašanja, ki smo dobili na listu. Popoldne smo imeli puntarske igre in smo lahko opazovali nekatere živali. Sobota je bil zadnji dan in mene je prijela žalost, ker je tu zelo zabavno. Bili smo razdeljeni po skupinah, ki so bile označene s črkami 1,2,3 oziroma z znaki x,y. Jaz sem spala v sobi 202 z Emmo in Eriko. Soba je bila velika in je imela tri postelje. Emma in Erika sta spale na nadstropnem pogradu, jaz pa sama na eni postelji. V sobi so bili tri omare. S soboto smo prišli ob 12.00 uri pred šolo, kjer so nas čakali starši. Moram povedati, da prvi dan nisem imela vtisa, da se bomo zabavali, potem pa sem morala ugotoviti, da sem se motila: zelo je bilo zabavno. Po večerji smo imeli tudi vedno družabne dejavnosti. Tako na primer v torek smo imeli nočni sprehod, v sredo zelo zabavne igre, v četrtek je imel kmet predvanje o ekološkem kmetovanju, petek pa se je zaključil s plesom.

Anonimno

Ko smo se vozili proti Tolminu in domu Soča, sem si predstavljala, da bo tu zelo nezanimivo in dolgočasno. Najprej smo spoznali ravnatelja in se porazdelili po sobah po dva ali po tri. Po kosilu so nam razložili program in predstavili okolico. Razdelili so nas v tri skupine. Potem smo se odpravili proti sotočju Soče in Tolminke. Ob povratku smo hodili po ozki soteski ob reki. Kosilo smo imeli ob 12.30, večerjo pa ob 18.30. Hrana je bila zelo dobra. Ob 20.00 smo imeli večerni program, v katerega so bili vključeni risanje grbov in katere smo potem obesili na vrata sob. Ob 21.00 je bila priprava na spanje. V ponedeljek so nam povedali podrobno program, v torek je bil na vrsti lokostrelstvo, igrali smo namizni tenis in se zabavali pri plezalni steni, popoldne pa obisk muzeja. V sredo smo obiskali tolminska korita in se podali v blatno Dantejevo jamo in šli na Hudičev most. V četrtek smo šli na Kozlov rob, si ogledali nemško kostnico in zvečer poslušali kmeta, ki nam je govoril o biodinamični kmetiji. V petek smo imeli orientacijo, smo si ogledali živali a najbolj zabavno je bil večerni ples.

Erika Romaniello

Ob 8.15 smo štartali izpred šole. Potovanje je bilo kratko, a zabavno. Prof. Biancuzzi je intervijuval tiste, ki so želeli sodelovati pri kratkem filmu, katerega bo potem vrtel v šoli. Ob 9.00 smo se dobili z ravnateljem doma in šli v sobe, da smo si uredili posteljnino. Potem smo imeli sestanek, kjer so nam razložili pravila, program in nas razdelili v tri skupine. Imeli smo še precej prostega časa, zato smo vadili ples, ki ga bomo uprizorili v petek na plesnem večeru. Šli smo tudi do sotočja in si ogledali naravo. Zvečer po večerji smo imeli prosto in smo risali grbe ter tako predstavili sobe, kjer smo spali. Drugi dan nas je zbudil Biancuzzi s kitaro, vendar mi nismo še bili pripravljeni za vstajenje in to je bilo negativno. Po pospravljenju smo šli na sestanek in potem k zajtrku. Po zajtrku so se začele dejavnosti, ki so bile različne za vsako skupino posebej: plezanje, pohodi, obisk muzeja. Po večerji smo imeli vedno nekaj prostega časa. Preživeli smo čudovite popoldneve, saj smo spoznavali prekrasni svet rastlin. Zeleni teden je bil zelo lep.                                   

Luka Zavadlav  

Že ko sem bil v prvem razredu, sem se spraševal, kako bo pri zelenem tednu. Na žalost smo morali čakati leto dni, da smo izvedeli. Sedaj sem v drugem razredu. Dobili smo se ob osmih prerd šolo, kjer nas je čakal že avtobus. Pozdravili smo starše in štartali skupaj s profesorjem Biancuzzijem, s profesorico Slamič in profesorjem Jeklinom.  Enkrat v Tolminu smo vzeli kovčke in vstopili v dom Soča. Tu smo spoznali ravnatelja in učitelje, ki so nas lepo sprejeli in porazdelili po sobah. Jaz, Edoardo in Luca smo se znašli v sobi 212. Po sprehodu do reke Tolminke smo imeli že večerjo in ob 22 šli spat. Profesorji so nam rekli, da bo ponoči prišel Dante, nočni čuvaj v zavodu. Vsi smo se ga bali, ker je bil zelo visok. Hodili smo stalno v stranišče, ker smo ga hoteli videti. Na koncu pa smo spoznali, da je zelo prijazen. Zjutraj smo vstajali ob sedmih, si pospravili sobo in šli k zajtrku. Ob sotočju smo tudi zgradili most iz kamna. Naslednji dan smo šli na Kozlov rob. Potem smo bili še v Dantejevi jami. Bilo je zabavno in lepo, naučil sem se dosti zanimivih stvari.

Francesco Del Zotto

V ponedeljek 17.februarja smo se vsi napotili proti domu Soča v Tolmin, kjer smo preživeli lepe trenutke v dobri družbi. Pot ni bila predolga, trajala je komaj eno uro. Zeleni teden je ena najlepših izkušenj na srednji  šoli in vsi smo ga zelo nestrpno pričakovali. Vsi drugi razredi smo se zbrali pred šolo in po preštetju vseh prisotnih, smo vstopili na avtobus in štartali.

Po prihodu v dom so nas razvrstili po sobah po tri ali po dva. Jaz sem spala z Evo in Saro. Sobe niso bile prevelike, a počutila sem se dobro. Razdelili so vse nas učence tudi v tri skupine. Ob 12.15 smo imeli kosilo, hrana je bila dobra. Popoldne smo šli k sotočju rek Tolminke in Soče. Bilo je zelo lepo, videli smo veliko zanimivega. Šli smo k večerji zelo utrujeni, a veseli. Zvečer smo risali grbe za naše sobe, se pripravili in šli utrujeni spat. V torek smo imeli lokostrelstvo, plezanje in namizni tenis. Pri plezanju nisem bila najboljša, a vseeno sem prišla do vrha. Moja najljubša dejavnost je bilo lokostrelstvo in čeprav nisem dosegla najboljših rezultatov, sem se zelo zabavala. Ob Tolminki smo imeli tudi tekmovanja: izdelovali smo stolp iz kamna, se merili v raznih spretnostih ob vodi. Voda je bila zelo mrzla in ko smo postavili roke noter pri tekmovanju, sem jaz vdržala le 35 sekund. V sredo zjutraj smo se odpravili na vrh Kozlovega roba. Na poti smo se ustavili pri Tulipanovcu, to je visoko, debelo in ''odprto''drevo. Vsi učenci so se spravili v dolbino drevesa razen mene, ker sem previsoka. Pešpot je bila strma in naporna, a sem vendar prišla do vrha, kjer smo si ogledali ostanke gradu in pomalicali. Navzdol je šlo veliko lažje tako, da v štirideset minutah smo bili že v domu. Vsi so bili zelo utrujeni, a jaz sem se počutila še polna energije. Še naprej smo se po večerji igrali družabne igre in se zelo zabavali. Imela sem veliko srečo in sem prinesla precej točk moji skupini. Ob dvaindvajsetih smo šli spat in se zbudili naslednje jutro ob 7.45. Na programu je bil pohod do tolminskih korit. Voda reke Tolminke je imela zelo lepo barvo in smo jo opazovali z visokega in nevarnega Hudičevega mosta. Popoldne smo šli peš do gozda in do nemške kostnice. V petek smo imeli pustni večer s plesom. Imela sem se zelo lepo in uživala v skupnosti prijateljev in prijateljic. Skupaj smo klepetali, se smejali in igrali.

Marta Jug

Zelo smo se veselili v pričakovanju zelenega tedna: nenehno smo mislili na to razne izkušnje, ki jih bomo imeli, o plesu, ki nas čaka... Izbirna točka je bila pred šolo, kjer smo se dobili vsi učenci drugih razredov. Potovanje je trajalo približno uro. Po prihodu so se nam učitelji predstavili in so nas porazdelili po sobah. Sobe so bile majhne, a udobne. Imeli smo vsakodnevne izlete, hodili smo mimo rek, ki so bile čiste in svetlo-modre barve. Tu smo se veliko zabavali. Tudi profesorji so se zabavali, oni so pravi izvedenci v metanju kamnov. Šli smo tudi na Kozlov rob, na Hudičev most, v Dantejevo jamo. V jami smo našli zelo majhne netopirje, a tudi mnogo drugih živalic kot so kobilice in pajki. Kosilo je bilo super dobro. Po kosilu smo si kupili vedno nekaj, kar smo dobili na razpolago kot na primer sladoled, magnet z napisom Soča, barvane steklenice, majice. Nekateri profesorji iz naše šole so nas prišli tudi obiskati, s katerimi smo se tudi zelo zabavali, igrali namizni tenis in podobno. Na zelenem tednu je bilo res zabavno, imeli smo na razpolago igrišča za košarko in za nogomet, nastajale so tudi nove ljubezni. Najgrša stvar na zelenem tednu je bilo vstajanje ob sedmi uri in pospravljanje sobe. Nekateri učenci so se zbuduli še prej in začeli zbujati še ostale. Pospravljanje sobe mi ni ugajalo, zato smo mi dobili tudi bolj slabe ocene. Zabavali smo se res veliko in tudi veliko novih prijateljev smo pridobili.

Eva Miklus