Strokovni referat objavljen v 3. MEDNARODNEM ZBORNIKU projekta "POMAHAJMO V SVET"

Vrtec Sonček je vključen že pet let v mednarodni projekt "POMAHAJMO V SVET". Vzgojiteljice so napisale že tri strokovne referate dobre prakse, ki so bili izbrani in objavljeni v 1., 2. in 3. Mednarodnem zborniku strokovnih referatov projekta "POMAHAJMO V SVET". Prvi referat z naslovom "Sončni pozdrav iz Gorice" je bil predstavljen na Mednarodni konferenci v Zagrebu februarja leta 2015, drugi in tretji referat z naslovom "Večkulturno mesto Gorica" in "Prvi prst skozi 10 ključnih dejavnikov pri razvijanju zgodnje pismenosti" pa na Mednarodni konferenci v Rimskih termah aprila leta 2016 in leta 2017.   

Prvi prst skozi 10 ključnih dejavnikov pri razvijanju zgodnje pismenosti

Povzetek prispevka:

V okviru projekta »Pomahajmo v svet«, v katerega smo vključeni že peto leto zapored, spodbujamo porajajočo se pismenost in govorne kompetence otrok. Vzgojiteljice smo pozorne na to, da v delo z otroki vnašamo čimveč ključnih dejavnikov pri razvijanju zgodnje pismenosti, ki so v članku označeni s številkami, tako kot nam jih ponuja pripomoček, ki ga je sestavila pedagoška svetovalka za predšolsko vzgojo na ZRSŠ gospa Marija Sivec (10 ključnih dejavnikov pri razvijanju zgodnje pismenosti, interno delovno gradivo ZRSŠ – Oddelek za predš. vzgojo za udeležence projekta PSP – OE Nova Gorica in OE Koper). Sodelovanje z vrtci iz Slovenije daje otrokom, ki prihajajo iz dvojezičnega ali italijanskega okolja, dodatno možnost utrjevanja in usvajanja slovenskega jezika. Program »Petih prstov« izvajamo z otroki od tretjega do šestega leta, večji del pa s petletnimi.

Strokovni prispevek:

V šolskem letu 2016/2017 obiskuje vrtec Sonček 45 otrok. Od teh jih 46,7% prihaja iz mešanih zakonov, kar pomeni, da vsaj eden od staršev govori slovenski jezik. 35,5% jih prihaja iz popolnoma italijanskih družin, torej otroci slišijo in uporabljajo slovenski jezik le v šolskem prostoru. 17,8% otrok pa prihaja iz slovenskih družin. Ob vključevanju otrok v novo okolje, ki je večkrat jezikovno različno od družinskega, je naš glavni cilj izboljšanje procesa usvajanja slovenščine kot drugega ali tujega jezika. Vsem otrokom bi rade zagotovile čimboljše pogoje za razvoj govornih zmožnosti.

V šolskem letu 2014/2015 smo se vzgojiteljice večstopenjske šole aktivno vključile v projekt »Porajajoča se pismenost v vrtcu« pod vodstvom pedagoške svetovalke za predšolsko vzgojo na ZRSŠ gospe Marije Sivec, ki nas je zelo navdušil. V vrtcu Sonček smo skozi celo šolsko leto pripravljale naloge po navodilih v povezavi s temami, ki nam jih ponuja program »Petih prstov«. Posebno pozorne smo bile, da smo v delo z otroki vključile vse dejavnike za razvoj zgodnje pismenosti.

Zadovoljne smo bile s takim načinom dela, zato smo se odločile, da bomo tudi vnaprej povezovale tematike petih prstov s primernimi slikanicami in pravljicami. Za prvi prst »To sem jaz« smo izbrale  pravljico Zrcalce. Naši cilji so bili: spodbujanje jezikovnih zmožnosti in porajajoče se pismenosti v večjezičnem in multikulturnem okolju, bogatenje besedišča, razvijanje miselnih procesov kot so pozornost, sklepanje, predvidevanje; spodbujanje k aktivnemu sodelovanju, razvijanje govornih sposobnosti, razvijanje sposobnosti doživljanja in razumevanja besedilne stvarnosti. Ob knjigi naj bi otrok doživljal ugodje, veselje, zabavo, povezoval estetsko in fizično ugodje ter pridobival pozitivni odnos do literature. Uvajalno obdobje je tudi najbolj primerno za izvajanje socialnih iger, ki se jih poslužujemo skozi celo šolsko leto in jih otroci imajo zelo radi. Z igrami predstavljanja in spoznavanja lahko otroka spodbujamo, da razmišlja o sebi, svojih značajskih in telesnih lastnostih, interesih, posebnostih in mu omogočamo, da se lahko na čim več načinov predstavi v skupini.

Vsakodnevno se že od prvih dni v vrtcu po sprejemu otrok in vajah NTC učenja udobno namestimo v jutranji krog, kjer pregledamo prisotnost in odsotnosti ter jih vprašamo, kako se v vrtcu počutijo (1. omogočati kakovostne socialne interakcije otrok-odrasli, otrok-vrstniki). V pomoč so nam simboli oziroma veseli, žalostni in jezni obrazki, ki jih otrok izbere in postavi zraven svojega imena. Poleg prisotnosti beležimo dan v tednu, dnevni jedilnik, vreme, letni čas in mesec. Z vsakodnevnim ponavljaljem besed otrok krepi in bogati že usvojeno besedišče (5. dejavnosti za bogatenje besedišča). V jutranjem krogu je veliko črk: zapisana so vsa imena in priimki otrok, letni časi, dnevi v tednu , meseci. Otroci ne znajo še brati, prepoznavajo pa črke in vedo, kaj je na določenem kraju napisano. Vse to pripomore k zgodnjemu opismenjevanju otrok (8. uvajanje v koncept tiska).

V jutranjem krogu se tudi vsakodnevno pozdravimo na različne načine: z deklamacijo, pesmico, tihimi pozdravi in pri tem dodamo še gib. Prve dni ponavljamo čisto enostavno izštevanko s katero se predstavimo »Ja, ja, ja, jaz sem Pietro. Ti kdo si?«. Zelo radi se s pomočjo vesele glasbice igramo »Kdo se skriva spodaj?« in »Konjiček, kdo te jaha?«.

Preden sva vzgojiteljici petletnim otrokom prebrali izbrano knjigo (2. spodbujati skupno branje), jim je bilo potrebno razložiti pomen besede zrcalce. Za motivacijo sva otrokom najprej obrazložili igro »Ogledalo«. Razdelili sva jih v pare, nato si je eden izmišljal gibe, drugi pa je gibe posnemal. Otroci so nato stopili pred veliko ogledalo, kjer so se lahko opazovali. Potem, ko so se otroci udobno usedli na kavč, sva jim prebrali pravljico. Zgodbo smo skupaj obnovili s čimbolj preprostimi besedami. Povedali so: » Zajček je rekel: To je moja slika in potem je prišla šoja in je rekla: Daj mi ogledalo. In potem je rekla: To je moja slika. Veverička je rekla: To je moja slika. Medved je rekel: To je moja slika . Medved je vzel ogledalo. Zajček je rekel: To je moja slika in so se vsi kregali: zajček, veverica, šoja, medved«. Nato sva otroke povabili, naj pravljico dramatizirajo (6. omogočati igro kot temeljno strategijo učenja v vrtcu; v tem primeru sociodramsko). Razdelili so si vloge in dali sva jim majhno zrcalce. Igro so obnovili s preprostimi povedmi in si pri tem izmenično podajali zrcalce in se gledali vanj. Sledil je pogovor (3. kakovostni pogovori kot strategija učenja in kot jezikovna zmožnost). Spraševali sva jih, kaj jim je bilo v pravljici všeč in na koncu sva postavili vprašanje: »Kdo ima prav?«. (9. vprašanja in izzivi za razvoj metakognicije). Otroci so naju presenetili z izvirnimi pripombami, razlagami, ugibanji. Nekdo je odgovoril »Vsi«, drugi »Nobeden«. Giorgia je povedala: »Zajček, ker je lepši od vseh.« Giulio pa »Medved, ker je močnejši«. Samuel je zelo zagnano ostalim razlagal, zakaj nima nihče prav »Ker so se videli v ogledalu« jim je pravil, a očitno nekaterim ni bilo jasno. »Zrcalce je od otrok, mame ali očka, ki so šli tam mimo« je povedala Adele. Otroci so nato pravljico narisali (8. Razvijanje grafomotoričnih spretnosti).

V naslednji učni uri sva dali v roke knjigo enemu izmed otrok in ga povabili, naj obnovi zgodbo (4. razvijati zmožnost pripovedovanja zgodbe). Otrok je ponosno vzel knjigo v roke in zgodbo obnovil. Tudi drugi so želeli zgodbo obnoviti. Otroke sva nato preusmerili k drugi dejavnosti: vsak se je pogledal v ogledalo in skupaj smo ugotvaljali njegovo barvo oči in las. Po navodilih so na list narisali vse dele in značilnosti svojega obraza. List so zalepili na barvan kartonček, ki so ga s škarjicami izrezali v obliki ogledala (8. Razvijati grafomotorične spretnoti). Vzgojiteljici sva ugotovili, da otroci večino besed ne poznajo, zato sva jim najprej razložili pomen posameznih besed (oči, nos, usta, lička, ušesa, brada, vrat, čelo, trepalnice, obrvi, zobje, jezik...), nato smo jih s ponavljaljem večkrat utrdili. (5. uvajati razne dejavnosti in strategije za bogatenje besedišča).

Utrjevanje besedišča sva nadaljevali s socialno igro »Izgubljeni otrok«. Otroci so si porazdelili vloge. Mama/očka je stopil do policaja in povedal, da je izgubil otroka, policaj pa je spraševal »Je deček ali deklica? Kakšne barve las/oči ima? Ima dolge ali kratke lase? Kakšne barve ima haljico/copate/hlače, majico?«. Prešli smo k dejavnosti, ko je vsak otrok narisal svojega prijatelja z vsemi deli telesa. Pri tem sta nam pomagali tudi pesmici Majhno imam glavo in Piki, piki, pikica, ki jo ob deklamaciji mimiramo.

Naslednjič sva otroke s pomočjo tehtnice stehtali in z metrom izmerili njihovo višino. Vsak je dobil papirnat trak svoje višine in nanj narisal samega sebe, svojo najljubšo igračo, žival, pravljico, pesmico, hrano, šport.... Ugotavljali smo, kdo je v skupini najvišji, kdo pa najnižji in se postavili v kolono od najvišjega do najnižjega.V barvane obroče smo se razvrščali glede na težo. Zbrali smo se tudi v matematičnem kotičku, kjer so otroci s pomočjo različnih likov (krog, kvadrat, trikotnik, pravokotnik) sestavili svoja telesa. Like so najprej izrezali in pobarvali, nato so jih zalepili na list, na katerega so prej na različne načine (veliko, majhno, poševno) napisali svoje ime. 

Zaradi potrebe otrok po gibanju sva kot integracijsko sredstvo za povezovanje dejavnosti izbrali veliko pesmi in plesov, ki so obravnavali navedene vsebine (na primer: Moje roke, Tralajlajlero, Dvigni desno roko in pomahajmi, Bugi vugi...). Skozi ples in gib so otroci razvijali in utrjevali jezikovne zmožnosti (7. Omogočati gibanje, razvijati orientacijo in motorične spretnosti).

Spomnili smo se na naše prijatelje v Izoli in zanje pripravili lutko iz odpadnega materiala: otroci so prinesli stare bele nogavice na katere so narisali usta, nos, za oči so uporabili stare gumbe, za lase pa volno. Vse lutke smo prijateljem Delfinčkom poslali po pošti. Pisali so nam, da se z njimi prav radi igrajo.

Poskrbele smo tudi za Učenje z raziskovanjem (10.) in to s pomočjo metodologije Korak za korakom. Učilnico sva uredili tako, da je bila v vsakem kotičku določena aktivnost povezana s človeškim telesom (11. Omogočati spodbudno (simbolno) učno okolje v vrtcu). Petletne otroke je zanimalo, kaj je v notranjosti našega telesa. Ogledali smo si rentgenske žarke, otipavali trde dele telesa (kolena, komolce, brado, lobanjo...) in v ustvarjalnem kotičku na črn papir z belo barvico narisali okostnjak. V kotičku dom-družina so si otroci oblačili pižame črne barve, na katerih je bil narisal okostnjak. To je bilo zabavno! V knjižnem kotičku smo si ogledovali knjige na temo Moje telo. V matematičnem kotičku so sestavljali človeško telo. V naslednjih dneh so otroci odkrili, da imamo v našem telesu tudi žile, po katerih se pretaka kri in da je srce glavna mišica, ki poganja kri. Da bi otrokom razložili zapleten sistem našega ožilja, smo zavezali okrog nog več miz rdečo in modro volno. Ustvarili smo pravi labirint, v katerem so se otroci premikali. V ustvarjalnem kotičku so iz plastelina izdelali srce. Še prej pa so drug drugemu poslušal bitje srca s pomočjo stetoskopa. Odkrili smo tudi, da  imamo v našem telesu pravi računalnik – možgane in prebavni sistem. Otroci so se naučili cel kup novih besed: požiralnik, želodec, črevesje, tanko in debelo črevo.

Ker je v skupini vladalo pravo navdušenje pri odkrivanju človeškega telesa, sva se odločili, da bomo otrokom predstavili še čutila. V glasbenem kotičku so najprej poslušali male inštrumente in spoznali, da so nekateri zvoki šibki, drugi pa močni. Z igrico »Kaj slišiš?« so vadili sluh. V kotičku dom-družina sva otrokom ponudili različno hrano: grenivko, kislo limono, slan krompirček, sladek bonbonček. Ugotovili smo, kako z jezikom okušamo hrano. Z nosom smo vohali eterična olja in parfume ter ugotavljali prijetne in neprijetne vonjave. Vsak dan še vedno pred kosilom z otroki vohamo in ugotavljamo, kaj bomo jedli ter tako bogatimo besedišče.

Najbolj zabavno pa je bilo, ko smo tipali z rokami in nogami ter izkusili, kaj je trdo, mehko, hrapavo, gladko, mrzlo, toplo ... Z nogami smo poskusili držati svinčnik in risati, kar nam je povzročalo veliko preglavic. Igrali smo se tudi »Slepo muho« in vodili slepega sošolca ter pri tem ugotavljali, kako pomemben je vid.

Vsakokrat smo po zaključeni dejavnosti otroke spraševali, kaj jim je bilo všeč in kaj ne. Odgovore sva sproti beležili in jih predstavili na oglasni deski tudi staršem. Sofiji je bilo na primer všeč, ko smo risali kosti, žile, možgane, srce, požiralnik, želodec, črevesje; Ilariji, ko smo tikali z rokami moko. Ni ji bilo všeč risanje z nogami. Matiji je ugajalo, ko smo hodili bosi po različnih materialih. Ugotovili sva, da so otroci usvojili veliko število novih besed, ki jih znajo smiselno uporabljati v kontekstu. Največ besed si otroci zapomnijo skozi gibalno-plesno izkušnjo. Z gibalnimi igrami se orientirajo v prostoru, kar je zelo pomembno za začetno opismenjevanje. Zapomnitev besed je učinkovitejše, ker je telo otrok prav tako in v enaki meri aktivno kot njegovi možgani. To je tudi naš cilj, da preko celostnega učenja pozitivno vplivamo na vsa področja otrokovega razvoja: na čustveno-socialno, kognitivno in psihomotorično.

Kot je poudarila gospa Sivčeva, se ne smemo obremenjevati s številom besed, ki jih je otrok usvojil. Vse so vskladiščene v njegovih možganih in prej ali slej pridejo na dan. Otroku moramo dati možnost, da posluša in se izraža. Za spomin je namreč izredno pomembno ponavljanje in obnavljanje. Za našo realnost je značilno, da otroci razmišljajo in govorijo v dveh jezikih, zato meniva, da še bolj utrjujejo različne kognitivne in jezikovne sposobnosti.