Strokovni referat objavljen v 4. MEDNARODNEM ZBORNIKU PROJEKTA “POMAHAJMO V SVET”

26. aprila 2018 so v vrtcu Sonček prejeli lepo novico:

“Z veseljem vam sporočam, da smo se v Strokovnem svetu FINI zavoda Radeče odločili, da bomo v 4. mednarodni zbornik strokovnih referatov objavili tudi vaš prispevek. V zavod smo prejeli preko 65 prispevkov, objavili jih bomo le 39. Med temi je tui vaš. Iskrene čestitke!”

Sledi članek

V KOTIČKIH IN Z DNEVNO RUTINO SE ZABAVAMO IN UČIMO

Večstopenjska šola s slovenskim učnim jezikom v Gorici (Italija), vrtec Sonček

Caterina Ferletic in Daša Stanic

Vrtci v Italiji so bistveno drugače strukturirani od vrtcev v Sloveniji, zato vam želimo opisati, kako in s katerimi pristopi in dejavnostmi omogočamo in spodbujamo otrokov razvoj na različnih področjih. Za naše razmere sta organizacija prostorov in dnevna rutina ključnega pomena, saj je v skupini večji del dneva prisotna ena sama vzgojiteljica brez pomočnice. Skupine so starostno mešane, sestavlja jih lahko tudi do 28 dečkov in deklic od 3. do 6. leta starosti, zato nam je v pomoč metodologija Korak za korakom in vaje NTC učenja. Opisale bomo dejavnosti tretjega prsta, Jaz in moj vrtec, ki nam nudijo veliko možnosti za pogovor z otroki o dobrem počutju, o rutini in pravilnem obnašanju v vrtcu.

Prvič smo v projekt Pomahajmo v svet vstopili v šolskem letu 2012/13 in od takrat naprej si nepretrgoma mahamo z otroki vrtcev iz Slovenije. Naš namen je, da otroci, ki obiskujejo vrtec Sonček, slišijo in utrjujejo slovensko besedo, odkrivajo nove kraje v Sloveniji ter spoznavajo slovensko kulturo in navade. Čeprav je vrtec Sonček v italijanski Gorici vrtec s slovenskim učnim jezikom, ga v šolskem letu 2017/18 obiskuje le 23 % otrok iz slovenskih družin. Ostalih 42 % otrok je iz italijansko govorečih družin, 35 % otrok pa iz družin, kjer je eden izmed staršev Slovenec, drugi pa Italijan. Glede na to, da večji del otrok sliši in uporablja slovenski jezik le v šolskem prostoru, je glavni cilj vrtca Sonček izboljšanje procesa usvajanja slovenščine kot drugega oziroma tujega jezika. V projekt so vsa ta leta vključeni otroci od tretjega do šestega leta starosti, največ dejavnosti izvajajo pet- do šestletniki, ki se pripravljajo na vstop v osnovno šolo s slovenskim učnim jezikom.

V vrtcu Sonček delujeta dve heterogeni skupini, ki letos štejeta vsaka po 22 otrok. V vsaki skupini sta zaposleni dve vzgojiteljici, ki skupaj delata le dve uri, od 10.30 do 12.30. To pomeni, da je prva vzgojiteljica v skupini sama od 7.30 do 10.30, druga pa od 12.30 do 15.30. V vrtcih po Italiji delujejo tudi šolske pomočnice, ki otrokom pomagajo pri higienskih opravilih na stranišču in čistijo prostore. Glede na to, da so pred leti skupine štele tudi do 28 otrok, smo se vzgojiteljice že leta 2011 odločile, da bomo uredile prostore po metodologiji Korak za korakom. Učilnico smo razdelile na kotičke, ki so namenjeni tako otrokovi igri kot natančneje usmerjenim učnim dejavnostim.  Pri tem smo si  pomagale z že obstoječo opremo, saj dodatna finančna sredstva niso bila na razpolago.  Tako jasno strukturirani prostori nudijo otrokom predvidljivost in varnost. Uvedle smo vsakodnevno rutino, ki otrokom zelo ustreza. Vanjo smo vključili tudi vaje NTC učenja  dr. Ranka Rajovića, ker morajo biti otroci v vrtcu čimbolj aktivni in dinamični, tako da se v njihovih možganih tvori čimveč sinaps. »Program NTC učenja sestavljajo različne igre za otroke, ki temeljijo na spoznanjih o razvoju in delovanju možganov in ki po izsledkih različnih raziskav še posebno dobro vplivajo na nastajanje in utrjevanje možganskih povezav (t. i. sinaps med nevroni) v času najintenzivnejšega razvoja, od rojstva do približno desetega leta starosti.« (1)

Če vam orišemo potek svojega dne, se ta začne prav z vajami, ki jih že vrsto let sistematično ponavljamo. Reditelj ali dežurni pet-/šestletnik, ki ga tedensko določimo, pospremi otroke iz igralnice, kjer se ob prihodu zbirajo od 7.30 do 8.30, v učilnico. Po barvani črti iz lepilnega traku otroci hodijo in izvajajo vaje NTC učenja. Ob tem se celostno učijo novih besed, tako da preko telesa usvajajo nove slovenske izraze za uporabljene gibe. Letos smo skupaj z otroki vajam dodali besedilo v rimah. Natipkali smo ga, opremili s sličicami in ga obesili na omaro ob črti, kjer otroci vadijo. Reditelj vodi vaje, tako da preveri njihov vrstni red na omenjenem slikovnem gradivu in jih govorno najavi. Besedilo se glasi: »Mi po črti hodimo – počasi in lepo, potem se ritensko obrnemo. Po petah kot pingvini stopamo, po prstih jabolka nabiramo. Sedaj kot rakci v levo, nato v desno zavijemo. Sonožno po črti skačemo, najprej z desno, nato z levo nogo poskusimo. Kot žabe se odrivamo,kot zvezda – raketa letimo v nebo. Globoko vsi vdihnemo – izdihnemo, se okrog svoje osi zasukamo in do deset preštejemo. Nato zapremo oči ... in poglejmo, kdo pokonci še stoji.« Vaje trajajo približno 10 do 15 minut. Reditelja na koncu vprašamo, ali bi želel ali otrokom damo namig za novo vajo (npr.: hoja po črti tako, da držijo v rokah tulec z žogico, skakanje po progi, na kateri so v razne smeri odtisnjena njihova stopala, ipd.).

Ko vaje zaključimo, sklenemo manjši krog in se pozdravimo. Pozdravi so lahko različni; ob lepem vremenu zapojemo pesem Dobro jutro, sonce, ko piha burja pesem Burja piha čez gore, ko dežuje, si v dvojicah masiramo hrbet in deklamiramo Prve kapljice dežja. Nato se v krogu otroci drug drugega pozdravijo: »Dobro jutro (ime otroka)« in dodajo gib. Lahko se pozdravimo tudi v tišini, s ploskom rok. Včasih si v krogu podajamo obroč, tako da moramo s celim telesom skozenj, ne da bi si izpustili roke. Večkrat zapojemo himno skupine, himno vrtca ali pesmico, ki je vezana na letni čas ali vremenski pojav. Nato se zvrstimo na stranišče. Če so otroci žejni, imajo na razpolago vrčke z vodo, ki si jo sami natočijo v kozarce. Tisti, ki čakajo, si v tem času pripravijo prostor za matematične vaje po metodologiji Bortolato (vaje za takojšnje prepoznavanje količine). Tudi te uvedemo z rimanim besedilom: »Da bi matematiko bolje spoznali, se bomo še v obroče podali. Skačemo in štejemo do pet (deset), da ne bo narobe svet.«. Na tla postavimo pet obročev, v katere otroci skačejo in štejejo do pet. Postopoma dodajamo obroče (največ 10). Potem jim ponudimo veliko spužvasto kocko. Otrok jo vrže, prešteje pikice, na katerih je pristala kocka in skoči za toliko obročev naprej, kolikor je pokazala kocka pikic. Ko otrok konča s skakanjem, se ustavi na točki med obroči ter pove, koliko obročev je pred njim in koliko za njim. Cilj teh vaj je, da otroci usvojijo pojem števila pet in nato postopoma deset. Večkrat jim omogočimo tudi nove vaje, tako da popestrimo to vsakodnevno rutino (namesto obročev damo druge rekvizite kot na primer palice, trikotnike, kvadrate ipd.).

Zatem se skupaj usedemo v jutranji krog, ki ga dežurni otrok prej pripravi. Tu beležimo prisotnosti, čustvena stanja, dan v tednu, dnevni jedilnik, vreme, letni čas in se z otroki pogovorimo o aktivnostih, ki jih bomo tisti dan izvajali. Po malici se iz jedilnice ponovno pomaknemo v kotiček za jutranji krog, kjer začnemo z izvajanjem glavne dejavnosti dneva. S pomočjo slikanice, prek pogovora z otroki ali s fotografijami uvedemo določeno temo. Otroci se nato v manjših skupinah porazdelijo v matematični, knjižni, ustvarjalni, gradbeni in v kotiček za dramatizacijo, kjer se odvijajo aktivnosti vezane na obravnavano temo, ki se po želji otrok nadaljujejo tudi v popoldanski urah. 

Skupaj s kolegico sva pri obravnavi tretjega prsta prepustili besedo otrokom. Odločili sva se, da uvodno z otroki izvedeva vajo Možganska nevihta (angl. brain storming). Otroci so nam preko te vaje povedali vse, kar jim  pride na misel, ko slišijo besedo »vrtec«. Vprašali sva jih npr., kaj bi o našem vrtcu povedali prijateljem Čebelicam iz vrtca v Idriji, s katerim smo povezani. Iz tega se je razvil pogovor, ki je pri delu z otroki bistvenega pomena. Na ta način smo lahko prisluhnili vsakemu posamezniku in si  odgovore sproti zapisovali v obliki miselnega vzorca na velik plakat. Otroci so povedali, kako se naš vrtec imenuje, kako se imenujeta obe skupini, kje se vrtec nahaja (naslov, mesto, država), o himnah in maskoti, o notranjih in zunanjih prostorih ter o kotičkih v učilnici. Pojasnili so tudi, kaj se v vsakem vrtčevskem prostoru in v vsakem kotičku v učilnici dogaja ter katera pravila tam veljajo. Povedali so: »V vsakem kotičku imamo šest žepkov  (v vsakem kotičku je lahko po šest otrok, izjema je le ustvarjalni kotiček). Svoj znak damo v žepek in ga ne smemo izgubiti, drugače se ne igramo. Igrače moramo pospraviti, ko menjamo kotiček ... ipd.« Ker nas je petletni deček opozoril, da imajo pravila po vsem svetu, smo naš pogovor razširili tudi na pravilno obnašanje na cesti, v gledališču, v avtobusu, v knjižnici ... Otroci so nato iz revij in katalogov izrezali slike igrač in pripomočkov, ki jih imamo v različnih kotičkih in vrtčevskih prostorih ter jih zalepili na plakat ob našem besednem zapisu, tako da je postal miselni vzorec zanje pregleden in razumljiv.

Naslednji dan smo se ob nastalem miselnem vzorcu spet pogovarjali. Omenjene vrtčevske prostore in igralne kotičke smo si nato vsi skupaj ogledali. Da bi otroke usmerili še na področje pravil, ki veljajo v vrtcu, sva jim predstavili veliko talno igro, ki te popelje skozi vrtčevske prostore. Ti so postavljeni v zaporedju, ki ga nakazuje naša dnevna vrtčevska rutina (najprej veža, nato večnamenski prostor, zatem naša učilnica, stranišče, jedilnica itd.). V vsakem prostoru se mora igralec ustaviti in povedati, kaj v njem počnemo oziroma kako se tam  ustrezno obnašamo. Otroci so tako preko igre spoznali ali pa le ponavljali pravila našega vrtca in skupine. Na primer: pozdravimo, sezujemo čevlje, obujemo copate, ugasnemo luč, po uporabi zapremo pipo, ustvarimo kolono, pospravimo igrače itn. Po zaključeni igri sva otroke vprašali, zakaj mislijo, da imamo v vrtcu pravila. Največ otrok je odgovorilo, da zato, da se ne bi tepli, kregali, jezili, poškodovali, predvsem pa smo skupaj ugotovili, da so v vrtcu pravila zato, da se počutimo dobro in smo veseli. Vsako omenjeno pravilo so otroci, predvsem tisti starejši, narisali na kartonček. Te kartončke smo nato vsi skupaj obesili na otrokom vidno mesto v ustreznem vrtčevskem prostoru. Od tistega dne vsakič, ko otroci določenega pravila ne upoštevajo, sami pokažejo na sliko, ki so jo ustvarili in se takoj spomnijo, kakšno  je primerno oziroma zaželjeno vedenje. Starejša skupina otrok je ilustrirala še besedilo himne skupine, vsi skupaj pa so narisali zunanjost vrtca.

Naša spoznanja in izdelke o tretjem prstu »Jaz in moj vrtec« so otroci predstavili med povezavo vrtčevskim prijateljem v Idriji. Zavestno so jim pripovedovali o pravilih v vrtcu in se seznanili z dvema novima besedama: »bonton« in »dežurni otrok«, ki so ju že kar takoj začeli uporabljati. Seveda sva ob zaključku vsake dejavnosti otroke spraševali,  kaj jim je bilo všeč in kaj ne, kaj so se novega naučili, kaj bi še naredili ipd. Cilji, ki sva si jih zastavili, so bili doseženi: otroci so se seznanili s pravili v skupini in v vrtcu; sooblikovali so jih na osnovi razumevanja razlogov zanje in s posledicami ob prekršitvi le-teh. Gradili so svojo pripadnost vrtčevski skupini tako, da je vsak otrok dal svoj prispevek ter se s skupino identificiral in v njej počutil varnega.

Otroci v vrtcu Sonček so aktivno vključeni v proces učenja, saj vzgojiteljice pri  načrtovanju dejavnosti izhajamo iz njihovih želja, zamisli in razvojne stopnje. Spodbujamo jih, da govorijo o čustvih, občutkih in idejah ter jim pomagamo, da na primeren način rešujejo konfliktne situacije, da si pomagajo in sodelujejo. Vzdušje  med otroki je zelo pozitivno, veliko je medvrstniškega učenja. Otroci svoje delo tudi sami vrednotijo in vsepovsod so razstavljeni dokazi njihovega napredka in znanja. Primerno in kakovostno opremljeni kotički nudijo otrokom možnost izbire, individualizacije, sodelovanja v manjših skupinah, pogovarjanja, dogovarjanja ipd. Označeni so z napisi in fotografijami, ki spodbujajo zgodnje opismenjevanje. Ne nazadnje dnevna rutina in jasno strukturirani prostori nudijo otrokom možnost, da se samostojno in odgovorno premikajo, se ob igri zabavajo, učijo in miselno napredujejo. 

1. Juriševič M., Rajović R., Drgan L. (2010), NTC UČENJE: spodbujanje razvoja učnih potencialov otrok v predšolskem obdobju. Gradivo za strokovni seminar. Univerza v Ljubljani, Pedagoška fakulteta